Zmaček Bono je bil najbolj prijazen zmajček, vedno nasmejan in dobre volje. Izmed vseh zmajčkov in zmajčic je imel Bono vedno največ bonbonov. Skrival jih je v luknji, za katero je samo on vedel. In to zato, ker je vstajal najbolj zgodaj in najbolj pozno hodil spat. Zaradi sonca se namreč njegovo skrivališče bonbonov po dnevi ni videlo.
Ravno zaradi bonbonov je bil Bono najbolj priljubljen zmajček. Rad se je hodil igrati na beli pesek, a nikoli se ni upal iti sam. To pa ni bil tak problem. Z njim so hodile zmajčice, ki so zato dobivale veliko bonbonov. Drugi zmajčki so bili ljubosumni in niso z Bonotom hodili na beli pesek.
Bono je zaradi bonbonov bolje rasel od drugih zmajčkov. Tako so tudi zmajčice rasle. Zmajčki so odhiteli k ata Zmaju in se pritožili čez Bonota, a jim je ta dejal: "Ha ha ha, Bono je glavni, Bono je car,... on bo nekoč vodil vse zmaje." Zmajčki so se s tem sprijaznili in šli. Zdaj so vsi vedeli, da je Bono naslednji ata Zmaj. Tako tudi zmajčice, ki se okoli njega niso več trudile samo zaradi bonbonov, ampak tudi ker je vsaka hotela postati glavna zmajčica.
Vse dokler.. Bono ne zamudi svoje ure za zbujanje. Preveč je bilo tvegano, da gre do svoje jame po bonbone in se tako sam odpravi igrati na beli pesek. Sam, ker ni imel bonbonov, ki bi privabili druge pa tudi že malo so bili naveličani vsi tega belega peska. Takrat Bono že tako prestrašen, ker se je vedno bal biti sam na belem pesku, zasliši šumenje za sabo. Bilo je kot korakanje nečesa čudnega, manjšega, a lahko nevarnega.
Bono se prestrašen obrne in vidi majhno zmajčico. Reče ji: "Kdo si pa ti, prestrašila si me." "Oprosti Bono, Marica sem," mu odgovori prijazno. "Marica.. Kako pa veš, kdo sem jaz?" se začudi Bono. "Vem, ker sem vedno povsod s tabo," mu odvrne. Kamorkoli greš, grem zraven in pazim nate. Vedela sem, da se boš bal iti sam in sem šla s tabo."
Bono jo pogleda: "Samo Marica, zgleda, da nisi nikoli jedla mojih bonbonov, saj si majhna pa tudi nikoli te nisem videl. Če je to res, zakaj si to počela, če ne zaradi bonbonov?" Marica se približa in mu reče: "Bono, vseeno mi je za bonbone, jaz te imam rada in bom vedno pazila nate." Bono se približa Marici in jo objame. Od takrat sta se vedno skupaj igrala na belem pesku, pokazal ji je celo svojo skrivno votlino. Zaradi bonbonov je kmalu tudi Marica začela rasti. Zmajčki in zmajčice so sprejeli, da bo Marica glavna zmajčica. Odslej so se vsi zmajčki igrali na belem pesku in vsi so bili vedno veseli.
Potem sem pa opazoval lovske fotografije. Vsi nekaj držijo puško kot največji ponos. Na fotografijah ponosno govorijo: “Mi smo edina bitja na svetu, ki ubijajo za zabavo!”. Ob njih so pa psi. Ljubezen? Pri meni je ogromno k drugačnemu odnosu do živali pripomogel moj kuži. Kako je pri njih? Psa imajo za sredstvo. Mogoče obstaja ljubezen, a predvsem je glavna naloga, da so natrenirali žival, s katero bodo lovili drugo žival. Pes je pripomoček.
Zahtevamo takojšen umik vseh poskusov spreminjanja zakonodaje, ker je v takšni anarhiji in ob takšni nestrokovnosti in netransparentnosti nekaterih javnih služb malo verjetno, da bo nova zakonodaja kaj boljša od stare.
