Prikaz objav z oznako poezija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako poezija. Pokaži vse objave

petek, 3. oktober 2008

Zares odhajam..

Ja, tako je. Odhajam čisto zares. Pohitel sem s pisanjem te objave, da se na fb, gmailu in msnju ne nabere preveč vprašanj. Mislim, da je blog najboljši način, da to obelodanim.

Ja, tako je. Odločil sem se za odhod. Odhajal sem te dni, prljaga je pripravljena. Pravzaprav sem že odšel, čaka me še le dokončen odhod.

Ja, tako je. Ne bo me več tukaj. Nekje drugje bom. Nekje, kjer mislim, da je lepše.

Ja, tako je. Odhajam proč, a ne geografsko. Bolj se bom izoliral od ljudi. To se mi zdi ustrezno. Moram se distancirati, iti po svoje, biti močnejši. Ljudje te lahko tako razočarajo, ne smeš se jim pustiti.

Ja, tako je. Odhajam. Pravkar se utapljam v čokoladi. Če ni drugega, ti preostane samo čokoladni overdose.

nedelja, 20. julij 2008

Nekaj posebnega si


Kdor misli, da si slab človek,.. je slab človek.
Kdor misli, da si nezanimiv,.. je nezanimiv.
Kdor te ne mara,.. se ne rabiš z njim ukvarjati.
Kdor te prizadane,.. je prizadel samega sebe.

Verjemi, da si nekaj posebnega in imej se rad.

ponedeljek, 21. april 2008

Pretresljivo

Nihče ne sme ven iz hiše, saj so zagrozili, da bodo vsakega takega ubili.

Oddaljena sva nekaj sto metrov, a vprašanje, če se bova še kdaj videla.

V stiku sva preko kratkih sporočil na mobilniku.

Bojim se trenutka, ko ne bom dobil odgovora.

Mogoče bo zmanjkalo baterije ali signala, a bo dovolj, da me uniči.

Poskusil bi priti k tebi.

Življenje brez tebe mi nima pomena.

Koliko naj še čakam.

Želim si s tabo umreti.

Želim si, da mi pred smrtjo poveš, da me imaš najbolj rada in nikoli nisi dvomila vame.

Mogoče ne bom nikoli več videl tvojega nasmeha.

Tvojih las se želim dotakniti z ustnicami.

ponedeljek, 17. marec 2008

Sveskica

Sveskica je za đaka
kao dvije ciklame.

Sveskica je za đaka
kao dvije lijepe dame.

Sveskica je za đaka svijet
kada iz nje dobije pet.

Tole pesmico sem napisal v drugem razredu osnovne šole. En pesnik in bodoči uspešni matematik je rekel, da je ena od najboljših pesmi, kar jih je slišal. Bog mu pomagaj ;)
Kar ne razumete v besedilu, lahko vprašate v komentarjih. Se priporočam, da dodate tudi kakšno svojo pesem, tako kot jaz objavljam še eno.

Požrešnost

Kostanj je,
pečen.
Slišim.
Nisi sama.
Nisem lačen.

nedelja, 9. marec 2008

Labirint

Če te človek izigra enkrat, se zgodi. Če te dvakrat, si si sam kriv. Če te večkrat, se dela norca iz tebe. Največji krivec si sam, da si to dovolil. A ti si temu človeku verjel. Moral je lagati dvojno. Pogovarjala sta se, kako je resnica pomembna. Obenem pa ti je lagal z nasmeškom. Celo rekel ti je, kaj se pa pustiš. Celo sam sebe je izdajal. Resnice in laži se niti zavedal več ni. Zaplaval je v meglo. Nekaj ur si najpomembnejša oseba na svetu, malo kasneje te pa zavrže kot smet. Komu laže. Laže tudi sam sebi. Ne bi se mogel toliko pretvarjati in igrati take vloge. Laže ti, ker te ne spoštuje in si mu ničla. In laže sebi, ker podobno misli o sebi. Izgubljen je. Prazen. Potrebuje kompas. V sobi z ugasnjenimi lučmi išče šivanko.

Ne bi mu smel pomagati iskati v temi, moral bi prižgati luč.