Prikaz objav z oznako psihologija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako psihologija. Pokaži vse objave

petek, 9. januar 2009

Uspešen in še car povrhu

Ali sem uspešen? Neznani bralec mojega bloga je v komentarjih ene objave zapisal, da jaz že nisem uspešen, da me pozna in da se uspešna podjetja ne hvalijo sama, tako kot se jaz. Kdaj sem se pa hvalil, da sem uspešen? Če so objavljeni moji osebni podatki, da sem podjetnik in s čim se ukvarjam, s tem nisem objavil, da sem uspešen. To je vtis bralca.

Bloger ddddd mi je zastavil zanimivo vprašanje v intervjuju Zakaj meniš, da si uspešen? (verjetno je sam sklepal, da sem, ker se ne spomnim, da sem kje objavil: Jaz sem uspešen)
Moj odgovor: "Sem na poti k uspehu, kar pomeni, da sem uspešen. Nikjer pa ni cilja oziroma konca. Rad bi živel prijetno življenje, v sami pozitivi in se smejal in imel rad ljudi okoli sebe in bil ljubljen, to je zame uspeh. Uspelo mi bo!"

Neznani bralec verjetno ne ve, da je za vsakogar uspeh nekaj drugega. Zanj je mogoče uspeh, da ima veliko denarja, zelo drag avto, da se super oblači, da ga obdajajo lepa dekleta, da je zelo znan in priljubljen, da je ustvaril veliko. Zato me tretira za neuspešnega. Mogoče sem v splošnih okvirjih res neuspešen. Požvižam se na splošne okvirje, ti mi ne bodo prinesli sreče.

Na svet gledam s svojimi očmi in se razvijam. Upoštevam glas množice, a najbolj sebe. Svoje definicije uspeha nisem dobil pri sosedu, v gostilni, v nobeni knjigi. Nisem je slišal od staršev, učiteljev. Nisem je prebral na internetu ali v kakšni reviji.
Moja definicija uspeha je nastala v moji glavi na podlagi vseh zbranih informacij in z razmišljanjem. Nastala je z osebno rastjo. Vsako leto je bila bolj usmerjana v to, kar je zdaj in natančneje oblikovana. Zdaj bo pa spet nekdo rekel, da se hvalim. Vseeno mi je. Blog pišem zase, ker je moj sogovornik in zato, da spoznavam sebi podobne ljudi.

Torej sem na poti k uspehu, izpolnjujem svoje cilje, s tem sem uspešen. Ko bom imel še več miru, veselja in ljubezni okoli sebe, bom še bolj uspešen, a ne bom izgubil želje, da se počutim še bolje.

Neznani bralec je v tistih komentarjih zapisal, da sem "car". Vsak ima drugačne poglede na to, kdo je car. Nekateri se z njim strinjate, nekateri ne. Jaz pa že vem, kaj sem. Svoje mnenje lahko demokratično izrazite v anketi na desni.

četrtek, 8. januar 2009

Ženske brezplačno!

Ženske brezplačno je prijatelj vpisal v Google po nasvetu soseda. Še meni je rekel naj poskusim, a me brezplačne ženske niso zanimale. Rajši imam tiste, za katere se je treba krepko potruditi. Me je pa zanimalo, za kakšen nateg gre. Že takrat sem mu rekel, da je verjetno vse skupaj brezveze in da je brezplačne pornografije na internetu ogromno.

Čez en mesec me kliče, da je na Si.mobilu dobil račun za mobitel v višini nekaj več kot 500 eurov. Odkril je, da so vsi tisti SMSi brezplačnim ženskam bili še kako dragi in me je kot razgledanega fanta vprašal za nasvet.

Svetoval sem mu, naj vpraša na Uradu za varstvo potrošnikov, kjer nudijo brezplačno pomoč.

Nisem mogel, da ne raziščem zadeve. Zavajujoč oglas na Googlu te pripelje na spletno stran www.1to1chat.si. Tam si najdeš dekle in se začneš z njo dopisovati preko kratkih sporočil. Pod prostorom za besedilo piše, da se uporabnik s pošiljanjem strinja s SSP-jem. Verjetno s tem mislijo na splošne pogoje, katere tudi spretno prikrivajo. V teh piše, da vas lahko SMS stane do 2 evra.

Nič hudega sluteč prijatelj se je tako dopisoval z dekleti. Celo prav dolgočasno je bilo, pravi. Kakšen mesec kasneje pa se je znašel v težavah.

Ponudnik storitve je nemško podjetje iz Lörracha z imenom NTH media. Sedež imajo v več državah, tako tudi v Sloveniji in pri naših južnih sosedih. Za slovenskih zaposlitvenih portalih so iskali osebe za delo na telefonskih linijah za odrasle (eden takih oglasov). So pa iskali tudi Astro svetovalca.

Prijatelj je nemškemu podjetju na mail s švicarsko domeno napisal pritožbo, češ da se ni nikamor registriral, ampak le začel klepetati. Obljubili so mu, da mu bodo vrnili denar, a po 20 dneh se še ni zgodilo nič. Skušali so se ga samo rešiti ali pa rajši kar tako izplačajo pritožbe, kot da pride do tožb, ki jim lahko prepovejo poslovanje.

Zdaj sem mu predlagal, naj jim zagrozi, da se bo pritožil na razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice zaradi zavajujočega oglasa na iskalnikih in tudi na Urad za varstvo potrošnikov, ker gre za prikrivanje, da je storitev plačljiva.

Razplet še sledi..

Podobnih zgodb je verjetno še veliko.

petek, 2. januar 2009

Pritisnite tipko RESET

Začelo se je novo leto, priložnost za nov začetek, nove zaobljube, spremembe. S tipko reset ne mislim, da ponovno zaženete vaš računalnik ampak svoje misli. Izbrišite vse slabe stvari, ki so se vam zgodile v prejšnjem letu. Pozabite vso grenkobo, ki ste jo občutili in razočaranja. Naj na vas ne vplivajo več, ne nosite jih s sabo še naprej.

To sem storil in se nasmejal. Počutim se boljše, lepše mi je. Topleje je. Močnejši sem, name več ne vplivajo negativne stvari, v novo leto sem prinesel samo dobre. Veselje in lepoto življenja.

Preglejte še enkrat disk. Ali je še kaj ostalo slabega, črnega, gnilega? Bo že izginilo s časoma, ne gre vse naenkrat. Samo nasmejte se pa bo veliko narejenega.

Ste pomislili na ljudi, s katerimi ste se vse srečali v prejšnjem letu. Ne razmišljajte preveč o slabih izkušnjah, a če vam hodijo po glavi, jih izbrišite, pozabite, tega ne rabite. Pomislite na vse ljudi, ki so vam kakorkoli polepšali kakšen trenutek. Razmišljajte samo o lepih trenutkih, za te se živi. Te izkoriščamo maksimalno. Slabe pozabljamo.

In šele, ko imaš vse to, odkriješ, kako lepo je življenje.

nedelja, 14. september 2008

Laž ima kratke noge


Zelo zanimivo mi je reklo: Laž ima kratke noge. Eno od tistih, ki najbolj zadane bistvo, je resnično in veliko pove. Lagati ne moreš na dolge proge. Na to me je spomnil Jani k s svojo objavo na blogu. Imenuje se Resnica prodaja na dolgi rok, laž ne. Poslovna objava me je spomnila, kako je v resničnem življenju. Na vseh področjih se težko laže v nedogled. Naši poliiki radi lažejo, fantje, ki želijo osvojiti punco. Lažejo predvsem, da se nekomu priljubijo. Še najhuje je, ko človek laže sam sebi.

Slejkoprej si razkrinkan. Čas pokaže svoje, ne rabijo niti izvedeti, da si lagal. Preprosto dve stvari ne gredo skupaj in se to pokaže čez čas. Zaradi laganje se ni pokazalo takoj, resnica pa vedno pride na dan. Če se je laganje splačalo, ne vem, to ve vsak zase.

Z laganjem samemu sebi si lahko zelo škodiš. Prideš lahko na napačno pot, v labirint. Delal pa si to zato, da se trenutno počutiš boljše. Lahko se ti zgodi, da prideš v začaran krog in se težko rešiš. Resnica lahko kmalu pride na dan in spoznaš, da si v svetu, ki si ga ne želiš in delaš stvari, ki si jih ne želiš. Vrnitev na pravo tirnico je lahko izjemno težka, še posebno za takega človeka, ki je bil toliko časa neiskren do sebe.

Laganje drugim kmalu pripelje do tega, da si z ljudmi, s katerimi sicer sploh ne bi bil. Navežeš z njimi močnejše vezi kot bi sicer. Izkaže se, da preprosto ne moreš toliko biti z njimi. Kmalu se začnete odbijati in se vse podre. Glede na značilnosti bi npr lahko odlično funkcionirali, če se ne bi toliko zbližali. Pretvarjanje je pripeljalo do toplejših odnosov, kar je povzročilo odbijanje na visoki stopnji in konec poznanstva.

Trudi se, ne lagati. Najprej sebi potem pa še ljudem okoli sebe. Na dolgi rok to vžge. Mogoče se ti dopadejo stvari na kratki rok, a bo toliko turbulenc lahko vmes, da je boljše, da se v to ne podajaš.

sobota, 6. september 2008

Z dna Mrtvega morja na Himalajo


A veš, kako je, ko ti je že zjutraj lepo in čez dan še lepše, zvečer še lepše? A veš, kako je, ko ti je naslednje jutro še lepše in ne veš, kdaj bo tega konec? Ne veš. Jaz tudi ne. Večinoma mi je pa lepo zadnje čase, zelo lepo, na poti v fenomenalno. Končno. Septembra smo in še pred pol leta sem padel v tako krizo, da nisem vedel, kako naj se rešim. Nič nisem mogel, nebogljen sem bil, bolan, ležal veliko v postelji, na dnu. Smisel življenja se mi je izgubil, vse slike so bile popackane, nič več nisem videl pred seboj. Takrat sem si želel pritisniti gumb in vse ugasnit. In ko sem bil v najhujšem, da res nisem mogel nič, sem pomisli: Tole mora biti dno, slabše ne more biti.

Kaj to pomeni? Torej na dnu sem, samo že navzgor lahko grem. Samo še boljše je lahko. Korak za korakom, moram delati na tem. Začel sem ljubiti življenje, hočem živeti. Potem sem se odločil, da ne bo več nihanj. Ker do takrat mi je bilo nekaj časa ok, potem pa padci pa spet ok in tako ne moreš napredovati. Trdno sem bil odločen, da ne bo nihanj navzdol, samo navgor, stopnička za stopničko.

Vedel sem, da bom moral delati. Škodilo je že mojim ciljem in vedno bolj sem tudi bil nesposoben za delo, ker sem vedno manj delal. Potem sem se začel truditi in več delati. Nastavil sem si tudi vsakdanje obveznosti, predvsem jutranje so bile pomembne, da vsak dan vstajam. Zdaj že tri mesece vstajam vsak dan ob šestih. Delam. Že kar nekaj časa nisem imel čisto prostega dneva, se pa veselim vsakega dneva, ko delam več kot osem ur. Zdaj hočem nekaj časa biti deloholik, da bom potem lahko imel mir in delal, kar hočem. Dobivam nove zamisli. Strank je vedno več. Ob tem pa najdem veliko časa za druge vrste zabave in spoznavam nove ljudi. Psihično skoraj lebdim. Še malo, še malo pa bom kapitan te ladje. Nobena nevihta mi ne bo mogla do živega.

ponedeljek, 1. september 2008

Pristnost mladega sanjača

Veliko sem v preteklih mesecih razmišljal o pretvarjanju ljudi. Spraševal sem se, koliko obrazov ima lahko človek. Ljudje pogosto živijo življenje nekoga drugega, izjemno množično pa je tudi prilagajanje samega sebe nekomu drugemu oziroma pretvarjanje. Sebe želijo prikazati v drugačni luči, kot so. Niso prepričani vase, da so dovolj kvalitetni in mogoče imajo prav, a kvalitete se ne dosega na tak način. Ne moreš samo prepričati ljudi in to je to. Pomembno je, da si tak, kot si. Razkrinkali te bodo, a to ni najhuje. Razkrinkal boš sebe. Znašel se boš v enem drugem svetu, kamor ne spadaš. Želel si si ga, bil bi lahko za ta svet, a tega si se lotil na napačen način.

Vedno bodi pristen in samo tako boš lahko izžareval nekaj posebnega, posebno energijo. Človek, ki ni pristen, ne oddaja "tistega" in ni tako privlačen. Zato če si želiš nekaj biti, delaj na sebi, a vedno bodi to, kar si. Če so ti všeč določeni ljudje in se počutiš, da nisi dovolj dober za njih, tudi ne boš. Moraš vedeti kdo si in kaj zmoreš. Moraš imeti razčiščeno, kaj si želiš. Tem ljudem pokažeš, kdo si in na kakšni poti si, zato te bodo sprejeli. Če te ne sprejmejo, niso zate.


Do vsakega človeka bodi takšen, kakršen si. Ljudje si zaslužijo, da te spoznajo na pravi način in v tvoji pravi podobi. Če delaš drugače, delaš veliko napako. Ne boš dobro počutil med temi ljudmi in oni ne s tabo. Lagal boš sebi in njim. Bodi pristen in iskren.

torek, 12. avgust 2008

Sem high class?


Pred dnevi sva se spoznala z enim mladeničem iz našega kraja. Rekel je, da me že pozna in da ga jaz najverjetneje naslednjič ne bom hotel niti pozdraviti. Začudil sem se, on pa da imam jaz passata in da se družim z lepimi blondinkami in naslednjič, ko se srečava v baru, se bom delal, da ga ne poznam. Še bolj sem bil začuden. Res tako to izgleda? Sem zdaj kar naenkrat "high class"?

Vedno sem si želel biti priljubljen, a na tak način, da bi mislil, da je kdo slabši kot jaz, nikoli. Prihajam iz delavske družine, še do predkratkim sem se smilil sošolcem, bil Bosanec, begunec, revež, ki nima za superge. Danes pa da ne bi ljudi pozdravljal, ker se jim obleka ne sveti zadosti?

Fant, jaz nisem tak, sem mu rekel. Prav simpatično ti bom pomahal za drugo mizo. Samo tebi, ker si naredil vtis name. Zapomnil sem si tvoje ime. Videvam se z ljudmi, ki so mi na kakršenkoli način zanimivi. To vedno ne uspeva. Do neke meje ima ta fant mogoče prav, da ni zanimiv zame. Mogoče se preveč pogovarja o tovarnjakih in razmišlja o drugih stvareh, kot jaz. A name je naredil vtis.

Razmišljal sem veliko o ljudeh, ki se pretirano urejajo, ki dajo veliko na svoj avtomobil. Saj si predstavljate, kaj mislim. Ravno v teh dneh sem prebral v eni hudi psihološki knjigi, da je to zato, ker mislijo, da nimajo kaj ponuditi v svoji notranjosti. Velikokrat imajo prav, res nimajo kaj dosti za ponuditi.

Nočem biti lepši, boljši. Hočem le izkoristiti življenje, da bom srečen, vesel in zadovoljen. Tako pa bodo živeli tudi ljudje okoli mene.

sreda, 23. julij 2008

Ljubi tiste, ki te ljubijo


Ljudje nas velikokrat razočarajo. Še posebno danes, ko so stiki veliko bolj ohlapni kot včasih. Vsi vedno bolj gledajo le na svoje koristi in jim drugi niso pomembni. Veliko nas ima na desetine prijateljev, a v bistvu nobenega pravega. Veliko ljudi se giblje med ljudmi, ki zanj ne bi naredili nič.

Pomislite kakšni ljudje vas obkrožajo in koliko jim pomenite. Se lahko zanesete na njih. Kot sem zapisal že v Altruističnem svetu mladega sanjača, se jaz na nikogar ne zanašam in od nikogar nič ne pričakujem. Rad pa dajem, to mi nekaj pomeni.

Ko boste razmišljali o ljudeh in o sebi, vam bo zelo kmalu jasno, da ste sami. To je danes zelo pogost pojav. Ljudje smo postali osamelci, nekateri skriti za betonsko ograjo. Tudi tisti, ki poznajo veliko ljudi in živijo dinamično, so velikokrat še kako osamljeni. Nimajo pravega človeka, kateremu se lahko odprejo in na katerega lahko računajo.

Kako to vse popraviti. Kako živeti med ljudmi, ki so iskreni do tebe, ki bi kaj naredili zate, katerim lahko zaupaš. Kako živeti z ljudmi, ki te imajo res radi, ki se ne pretvarjajo, ki ne preživljajo časa s teboj zaradi določenih koristi, ki se ne obnašajo drugače za tvojim hrbtom.

Sledi občutkom, a ljubi tiste, ki tebe ljubijo. Ljudje prevečkrat zanemarjamo ljudi, katerim nekaj pomenimo. Vedno bolj so nam zanimivi drugi. Preživljajmo čas z ljudmi, ki nas imajo radi. Z njimi gradimo pravi odnos. Naj te ne zanimajo ljudje, katerim ne pomeniš skoraj nič. Ne vabi na pijače ljudi, ki si tega ne želijo. Bodo že poklicali, ko bodo hoteli. Odzovi se vabilu.

Ko boš preživljal več časa z ljudmi, katerim nekaj pomeniš, se boš počutil bolje. Obkrožalo te bo več ljubezni in varnosti. Odražal boš več zadovoljstva in pozitive. Vsak človek, ki ga boš sprejel v ta krog, se bo počutil bolje. Ti boš njemu lahko dal več in on tebi. Ne boš se več počutil osamljenega.

Res je, da je zelo v redu spoznavati vedno nove ljudi. Gibati se, biti dinamičen, da se ti dogaja. Velikokrat pa se moramo spomniti tudi na kvaliteto v odnosih. Ta je pogosto veliko težja kot kvantiteta.

Pomisli, kdo ti bo pomagal, ko boš v težavah.

nedelja, 20. julij 2008

Nekaj posebnega si


Kdor misli, da si slab človek,.. je slab človek.
Kdor misli, da si nezanimiv,.. je nezanimiv.
Kdor te ne mara,.. se ne rabiš z njim ukvarjati.
Kdor te prizadane,.. je prizadel samega sebe.

Verjemi, da si nekaj posebnega in imej se rad.

sreda, 16. julij 2008

Psiholog v vsako fabr'ko

Prav vsako podjetje z več kot dvesto zaposlenimi bi moralo za svoje delavce zaposliti psihologa, tista manjša pa bi si ga lahko delila z drugimi podjetji oziroma svoje delavce pošiljala ločeno. Za vse bi morali biti obvezni štirje obiski tega zdravnika na leto.

Veliko je ljudi, ki bi zelo potrebovalo strokovno pomoč, a je več razlogov, zakaj do nje ne pridejo. V Sloveniji je glavni problem pogled ljudi na obisk psihologa, saj se enim zdi poniževalen, drugi pa mislijo, da take pomoči ne rabijo. Kaj šele, če bi sosedje izvedeli.. Ti isti ljudje se prepirajo s sodelavci, s sorodniki, niso zadovoljni s svojim življenjem, so depresivni, podležejo alkoholu.

Psiholog v nekem podjetju bi lahko pripomogel k izboljšanju produktivnosti podjetja. Večje zadovoljstvo zaposlenih tako doma kot v službi bi pripomoglo k boljši motiviranosti. Obisk psihologa bi v Sloveniji postal nekaj normalnega, s čimer bi se izjemno poboljšali odnosi med ljudmi, osebno počutje in s tem tudi življenjski standard v državi.

Psiholog bi pomagal preboleti travme iz otroštva, vzpostaviti pravi odnos z družinskimi člani, najti samega sebe in motiviral k osebni rasti in napredovanju v službi.

petek, 11. julij 2008

Zakaj ne razmišljaš s svojo bučo

Spoznavam veliko novih ljudi in veliko njih je navdušenih, kako razmišljam s svojo glavo. S čigavo pa naj razmišljam? Na žalost je realnost, da večina ljudi ne razmišlja s svojo bučo. Pri odločitvah posameznikov prevladuje demokracija v pravem pomenu besede. Tehtnico bo na eno stran prevesil že bežen namig ali čuden pogled nekoga. Tako pač hočejo, mogoče je tako najlažje. Vsekakor pa to ni prav, kdo pa smo potem sploh, saj ne sprejemamo odločitev in s tem odgovornosti, ne delujemo v skladu z osebnimi prepričanji in načeli. Mogoče zato, ker jih niti nimamo.


Ljudje ne razmišljajo s svojo glavo ker je tako lažje, ker ne ustvarjajo življenja in ker so vsi posnemovalci. Tako so rešeni pred propadom oziroma prepadom, a tudi ne morejo veliko doseči. Vgnezdeni so v povprečju, ki si ga verjetno tudi želijo. A je to kvaliteta življenja? Živite svoje življenje ali življenje vseh drugih okoli sebe? Živite življenje, ki ga od vas pričakujejo drugi?

Prisluhnite si. Najprej poslušajte sebe.

Razmišljati s svojo glavo, imeti svoje poglede na svet ni lahko. To ni dejanje, je proces. Je produkt večletnega razmišljanja in osebne rasti. Skupek odzivov in priprav.

Poteka tudi tako da prisluhneš ljudem, a prisluhneš več ljudem in dolgo razmišljam o vsakem problemu. Spoznavati moraš sebe in se spreminjati v skladu s tem, kakršen si želiš biti. V skladu s tem moraš delovati. Odzive, mnenja in razmišljanja pripraviš dolgo pred kočljivimi situacijami. Tako je veliko večja možnost, da boš ravnal prav. Torej za razmišljanje s svojo glavo je zelo pomembno, da se poznaš. V nekaj se moraš še prej zgraditi.

Veliko ljudi je plastičnih, umetnih. Taki se znajo tudi priljubiti določenim ljudem, saj zelo prilagajajo svoje mnenje in odločitve. A kaj početi z ljudmi, ki nimajo lastne osebnosti.

Gradi se, spoznaj se in uporabljaj svojo glavo.

torek, 8. julij 2008

Verjemi vase in ukrepaj

Ob pogledu na tole mravljico, ki vleče pero, sem se spomnil, česa vse smo ljudje zmožni in v kolikšni meri izkoriščamo svoje potenciale. Skoraj vsi bi lahko iz svojega življenja naredili, kar si želimo. Večina pa jih rajši poseda, se pritožuje in se smili samemu sebi. Če ne boš verjel, da si kot tale mravljica, tudi ne boš zmožen biti.

Mravljica se ni pritoževala, da nima strehe nad svojim mravljiščem, zdaj ko se približuje nevihta. Po pero je šla, nikogar ni prosila za pomoč, preprosto ga je začela vleči. Bilo je težko, a bolj ko se je trudila, lažje je bilo, dokler pero ni postalo lahko kot pero, kot bi ono nosilo njo.

Če trenutno nisi zadovoljen s svojim življenjem, začni to spreminjati - danes. Ne posedaj, vedno težje bo vstati. Ne pritožuj se. Spreminjaj stvari, v življenju se spremembe morajo dogajati. Kar si želiš, to lahko narediš, vse je odvisno od tebe. Ne misli, da bo lahko. A že to, da si na pravi poti in na poti, ki si jo želiš, ti bo polepšalo življenje. Življenje, ki si ga ustvarjaš.

nedelja, 22. junij 2008

Prehitro preblizu ni dobro

Trenutki, ki te osrecujejo

Bodi hvaležen in srečen za vsak trenutek življenja, ki ga živiš in ustvarjaš. Že danes lahko živiš življenje, ki si ga želiš živeti. Ne porabljaj časa za stvari, ki te ne osrečujejo.


sobota, 14. junij 2008

Altruistični svet mladega sanjača

Spreminjam se. Nezaustavljivo se spreminjam, vsak mesec, teden. Zaradi raznoraznih dogodkov in razočaranj sem sprejel nekaj odločitev o sebi. Spremenil sem odnos do ljudi. Spreminjam ga.

Odločil sem se, da bom vse, kar bom dajal, dajal brezpogojno. Velikokrat sem to delal, a ne vedno. Vsakič, ko bom za nekoga nekaj naredil, bom naredil tako, da ne pričakujem nič nazaj. Popolnoma altruistično. Edina egoistična stvar pri tem je, da se bom s tem boljše počutil. Lažje mi bo, mir bom imel v sebi, pozitivo in nikoli ne bom mogel biti razočaran ali jezen, ker nekdo nečesa ni cenil oziroma me pustil na cedilo, ko sem ga potreboval.

Tako sem se tudi odločil, da od nikogar nič ne pričakujem, kaj šele zahtevam. To sem počel in se večkrat ujel v past. Bil sem razočaran nad ljudmi, celo toliko, da sem se odločil nikogar ne pustiti blizu. Zdaj ne bom od prijatelja pričakoval pomoči, ne bom se zanesel nanj. Lažje mi bo. Na ljudi se težko zaneseš. Težko pa bo. Moram to trenirati. Lepše bo, ko bom dobil pomoč nepričakovano, ko bom čutil, da nekomu res gre zame. Ko imaš nekoga rad, pa je težko ne pričakovati, da te ima tudi on. Pride pa zelo prav.

Preberi tudi:
Nematerialistični svet mladega sanjača
Rešite se okov, zaživite
Nikoli ne bom normalen!

nedelja, 8. junij 2008

Rešite se okov, zaživite

Ne morem verjeti, da mi še vedno hodi po glavi včerajšnji vnovični ogled znamenitega govora Steve Jobsa na univerzi Stanford. Pokazal sem ga svoji materi, potem ko mi je težila, kdaj bom naredil faks.

V bistvu gre za dva stavka:
"uživaj v tem, kar počneš"

"poslušaj svoje srce"

Tvoj čas je omejen, zato ga ne meči stran tako, da živiš življenje nekoga drugega. Ne bodi ujet v dogme, kar pomeni živeti z rezultati tistega, kar mislijo drugi ljudje. Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena. (steve jobs)


Trdno sem odločen, da ne bom suženj nikogar in ničesar.




nedelja, 25. maj 2008

Nematerialistični svet mladega sanjača


Zunaj govori denar. Karkoli narediš, vse je povezano z denarjem. Ko se premikaš, čutiš, kot da si nogometni zvezdnik in vsi se te želijo dotakniti. Vsi želijo denar.

Najemodajalec, ki ima že celo stavbo poslovnih prostorov, ti da seveda najvišjo ceno in ti se ne pritožuješ. Kasneje ti doda, da ti plačaš davek pa še take stroške ti naloži, ki jih nikoli ne ustvariš.

Stranke se pogajajo za vsak evro, za nekaj evrov na mesec razlike. So pa dobro stoječe, plačnikov je več ali pa je plačnik država. Ne razumejo, da je najbolj pomembna dobro opravljena storitev in win/win kombinacije. Najemodajalec ne razume, da za dobre odnose z najemniki ne sme biti oderuški in mora biti človek, ki mu lahko zaupaš. Še dobro, da sem med prijatelji že zdavnaj odpravil dolge v nekajevrskih zneskih. Tudi ko komu posodim denar, naredim na tak način, da nanj pozabim.

Bencin se draži, pica, frizer, kava,..

Tudi sam gledam, kje zaslužiti in kako, pa seveda s čim manj dela. Treba je še stisniti ta mesec in naslednji mesec. Primerjati odhodke s prihodki in razmišljati o naložbah. Koliko bo denarja v prostem času porabljenega za brezveze in koliko za pravo zabavo.

Kako si želim živeti? Moj cilj je popolnoma izključiti funkcijo denarja v življenju. Glede prihodkov, da jih imam zadosti, tudi če ne delam. Ne razmišljam, kaj plačam in koliko. Pri neznanih ponudnikih storitev in prodajalcih samo pomolim kartico oziroma to naredi moja žena ali prijatelj. Pri znanih imam odprt račun, da ni potrebno vsakič plačati. Karkoli delam, delam s popolnim veseljem in ne z namenom, da kaj zaslužim. Ne razmišljam, koliko bom zaslužil. Delam v bistvu zastonj. Če kaj hočejo plačati, naj za nekatere stvari plačajo, o denarju se ne pogovarjam.

torek, 13. maj 2008

Krutosti spoznavanja ljudi

Hm..spoznavanje ljudi.. V preteklih mesecih sem se veliko naučil o ljudeh in o spoznavanju ljudi. Nabralo se je štorje za eno ful hudo knjigo, za katero upam, da jo bom napisal. Zanimivo je, da za spoznavanje slabih ljudi rabiš več časa, kot za spoznavanje dobrih. Slabi ljudje se dosti boljše pretvarjajo oziroma so dvolični. Tisti ljudje, ki so slabi in se obenem zelo dobro pretvarjajo, so najslabši ljudje. Slabši od tistih, ki so slabi, a tega ne skrivajo. Vsaj veš pri čem si, zelo kmalu, in greš lahko stran.

Tako sem spoznaval enega človeka, za katerega sem mislil: o ful je fajn. Prav zanimiv glas ima: tih, čuteč, razumevajoč. Zelo rad ti prisluhne in sam večkrat misliš, da je tudi on zelo razmišljajoč človek in da se v veliko stvareh strinjata. Govori ti stvari, s katerimi ti nakazuje, kako je korekten in načelen. Nisem ga rabil spoznavati tako podrobno in se ne posvečati toliko tistemu, kar pove. Tako nisem že prej odkril njegov pravi značaj.

Tako se je zgodilo.. Potem ko pride do nekih ključnih dogodkov lahko razmišljaš za nazaj in ti je veliko bolj jasno. Vidiš, da bi lahko stvari pogruntal že veliko prej. Šment. Še sam ti je govoril, da je egoist pa mu kar nisi verjel, naklada kao. Tudi ni razmišljujoč človek, na vsa tvoja razmišljanja je samo kimal, nikoli ni povedal svojih celih stavkov, razen res preprostih tez.

Vse njegove prijazne besede so bile navadne laži. Ne razumem pa, zakaj jih je moral tolikokrat ponoviti, ni bilo potrebe po tem. Kot da bi otrok otroku govoril o njegovi čokoladi, da je verjetno v redu, ne bi mu jo pa nikoli vzel in mu jo vzame ob prvi priliki. Otrok je govoril otroku, da je vesel, da ima ta svojo čokolado, da upa da mu bo dobro dela in to večkrat ponavljal. Čokolado je tistem otroku vzel in se ni nikoli več zanimal zanj. Tako in tako se mu bo raztopila, nekatere stvari pa ostanejo večno..

To je človek, ki je govoril, kako se do različnih ljudi in v različnih krajih drugače obnaša. Upam, da res ni v vsakem kraju drugi človek, saj bi potem lahko sproti pozabljal, v katerem je bil kakšen. Ta drugačnost po mojem mnenju narašča glede na oddaljenost od njegovega kraja bivališča oziroma službe. Bog ti pomagaj, če greš z njim v tujino, saj lahko odkriješ, da si šel z neznancem.

Torej človek, ki se pretvarja, laže in je sebičen, kar je zelo nazorno pokazal.. Potem se ta isti človek začne veliko časa družit s človekom, za katerega misliš, da si ga imel priložnost zelo dobro spoznati in je čisto nasprotje povedanega. Ta drugi človek ve vse, kar sem zapisal o tistem človeku. Kakšen je ta drugi človek? O drugem človeku bom pisal šele v knjigi. Nisem pa prepričan, kakšen je.

Kakšne so možnosti, da bo ta prvi človek odslej drugačen? Po mojem mnenju nikakršne. Lahko se bo le pretvarjal, da je drugačen, kar mu gre dobro od rok.

petek, 9. maj 2008

It's party tonight

Skozi okno pisarne opazujem ljudi. Vsi so nekam namenjeni. Hodijo, so na kolesu, v avtomobilu, pogovarjajo se preko mobilnega telefona.

Razmišljam o svoji poti. Kam sem namenjen. Spoznavam stvari v življenju in se učim. Gradim se, rastem. Trudim se, da preveč ne stojim. Nočem, da me določene stvari preveč omejujejo. Težko je, a ravno zaradi tega toliko lepše.

Danes grem bližje morju, kar v neposredno bližino. Bomo videli, kaj bo.

četrtek, 24. april 2008

Reševanje težav

Kaj vas matra? Zakaj ste tolikokrat slabe volje in zamišljeni? Imate težave?
Kako jih rešiti?

Tudi jaz imam kar nekaj problemov, ki bi jih rad rešil in imel več miru. Problemi vedno morajo biti, so del življenja. Sproti pa jih moramo reševati, da se nam jih ne nabere preveč.

Odkril sem po mojem mnenju dober sistem, čeprav ga verjetno nisem jaz prvi. Podoben je zapisovanju ciljev in uresničevanju.

Na list papirja si zapišeš, kaj te moti oziroma kaj bi rad spremenil. Zapišeš tiste stvari v en stolpec od najpomembnejše proti manj pomembnim. V drugi stolpec zapišeš, kako boš ta problem rešil. V tretjega pa do kdaj. Lahko si tudi zamislite, a veliko več je možnosti za uspeh, če si jih zapišemo.

|_____Problem____|_____Način reševanja_____|____Trajanje___|
1.
2.
3.
4.

To sem si zapisal in neverjetno, stvar že deluje. Prvi občutki so, da te spravi v pozitivo, saj vidiš, da je vse rešljivo. Potem vidiš, da boš kmalu dosti bolj srečen. Stvari pa začneš reševati korak za korakom, kot si si zamislil. Skušaj se tudi pohvaliti za vsak napredek.

Torej nehaj se smiliti sam sebi, zapiši si, kar te moti, in začni to spreminjat.