Ravnokar sem spil dve močni kavi. Zjutraj ne morem funkcionirati brez kave. Najbolj pogosto jo spijem že doma. Oh, ta kava. Prava odvisnost. Ne morem brez kave. Kako lahko drugi ljudje zdržijo brez kave. Spijem povprečno pet kav na dan. Dostikrat mi kava zapaše tudi pozno zvečer in se komaj zadržim. Takrat komaj čakam na jutranjo kavo, na tisti okus, toplino. Kot da ti odpre vse pore in tvoje telo začne delovati. Naolji ti vse dele stroja, pripravljen si za zagon.
Si želiš spiti kavo z mano? Obljubim, da se bom ukvarjal s tabo in ne s kavo.
V barih mi kava ni tako dobra, prekratka je in prešibka, prehitro jo spijem. Doma je najboljša, tista, ki si jo sam naredim. Imam pa eno natakarico, ki mi skuha najboljšo kavo. Dvojno za ceno ene. Ta kava je prava kava, prav pretrese me. Močna doza. Takrat ne razmišljam o spanju, glavo mam pokonci. Močna je.
Spomnil sem se še na turško kavo v Bosni. Ta je fenomenalna. Stane pol evra, dobiš pa kave in mleka za dve kavi, 'kocku šećera' pa še kakšno slaščico. Če boste šli kaj dol, le vprašajte, če strežejo tudi 'tursku kahvu'.
Zdaj komaj čakam kakšno naslednjo kavo, a mislim, da je bilo za danes zadosti. Jutri zjutraj nekaj po šesti uri pa bo zelo prav prišla.
