Anonimni bralec je takole danes nekaj minut po polnoči komentiral mojo prvo objavo na tem blogu Nekaj za lepši dan, vsak dan. Zdi se mi lepo, da je vsi preberete, in ne samo tisti, ki se radi vračate na februarske objave.
najprej čestitke Harisu, vedno bolj se posvečam tvojim blogom in očitno se za vsakega nekaj najde.
glede motivacije, moči, sreče... človek se kar malce zamisli, kot pravi Svetlana: se je dobro vsega tega spomnit vsake tok časa :),
a kaj, ko čas tiho kriči in hiti ne opozarjajoč nas na "dejanski čas" ..vsi hitimo pa včasih ne vedoč kam, in postajamo modeli, katere kreirajo svetovni, manipulativni kreatorji. postajamo sužnji za uresničitev tujih želja in ciljev, a svoje srce zanemarjamo in vedno bolj postajamo ignorantski do samih sebe.
Čas nas preganja in se niti ne zavemo da pozabljamo na svoja čustva in sanje, ki so največji pogon nas samih, ne posvečamo se svojemu notranjemu glasu, ali smo na pravi poti,in kar naenkrat se znajdemo izmed tolikih križišč in znakov ( ljudi) ki te
želijo usmerit drugam, in če nisi dovolj močan, popustiš in se prepustiš toku, kjer ne želiš biti... in ta "dejanski čas" mineva dokler ne naletimo na en tak blog in preberemo česa takega kot je napisal Haris :) in začnemo intenzivneje razmišljati, posegat po raznih motivacijskih knjigah in se poglabljati v svojo dušo sprašujoč se kdo sem in kaj hočem. Ali sem veren sebi sledeč svojim željam, ali sem popustil in sledim večini, v strahu da bi lahko res postal srečen, svoboden, da se izognem manipulaciji sveta in tako samo jaz postanem odgovoren sa svojo pot, svoje puzzle in sebi postavljene znake na cesti... Kajti na poti sestavljaš svoje koščke ( kot je Haris podobno napisal, človek je puzzle:), in želiš nadomestiti napačne koščke s pravilnimi, in tako postajaš večji, oblika (tako zunanja kot notranja) se izostruje torej osebnostno zrasteš in končno uporabiš tudi ostale puzzle, kot so samozavest, odločanje...
Iskreno, dalo mi je mislit in zato pišem ( mogoče ni prava stran bloga, da vse to pišem) a čutim da sem zdaj "v svojem dejanskem času" in samo tipkam, sledim in poslušam le srce... :)
"ni toliko pomemben cilj, pomembna je pot, kajti le-ta ti daje življenske napotke, izkušnje in končni puzzle :)"
