Nedeljsko popoldansko krizo mi je končal film The Secret. Nekako mi je popredalčkal stvari v glavi. Ob njem sem se spomnil, na mnoge psihološko-motivacijske knjige, ki sem jih prebral pred tremi, štirimi leti, ko se zapadel v krizo in ki so me rešile oziroma spravile pokonci.
Kar si mislimo, to se bo zgodilo. Vesolje posluša naš ukaz. Kot zlata ribica, samo da je želj neskončno, v bistvu toliko, kolikor si jih želimo. Če bomo razmišljali negativno, se nam bodo negativne stvari dogajale, in nasprotno. Življenjske cilje si moramo zamisliti, še boljše pa je, če jih zapišemo, najboljše pa je, da si jih narišemo ali izrežemo fotografije. Moramo si predstavljati, kaj bi radi, in to se bo zgodilo. Ne razmišljajte pa, česa nočete, ker boste v napačne stvari preusmerjali energijo. Nalepite si nekam te stvari ali pa jih imejte na namizju računalnika. Ne boste mogli verjeti, kako jih je lahko doseči. Podobna stvar se mi je zgodila.Ciljev si takrat nisem pisal (lenoba), sem si jih pa vgraviral v možgane oziroma sem veliko razmišljal o njih. Na vrata sobe sem nalepil objavo treh prostih delovnih mest, kjer sem se želel zaposliti. V nedeljo sem šel pogledati datum tistih objav, zanimalo me je, koliko časa je minilo od takrat. Jeseni 2005 je bilo. Želel sem izvedeti, kako časovno napredujem in sem bil zadovoljen. Že spomladi 2007 sem zavrnil podobno delovno mesto, po enem letu in pol. to me je razveselilo. Presegel sem svoj cilj v zelo kratkem času. Kaj pa zdaj? Želim si uživati, želim si popolno fleksibilnost in svobodo. Kmalu mi bo uspelo.
V teh dneh si bom naredil slikovno datoteko, v kateri bodo moji cilji. Hiša, potovanja, otroci.. in si jo bom večkrat ogledoval.
Bodite srečni na svoji poti!