Večkrat se spomnim, da moram živeti na polno, izkoristiti življenje. Vsak dan živeti, kot da je zadnji. Razmišljam, kaj bi danes naredil, če bi vedel, da imam samo še 24 ur.Tega se je spomnila tudi moja prijateljica, ki je pred dnevi v nesreči uničila avto. Končalo se je srečno. Hvala bogu. To je bil mogoče znak, da mora kaj spremeniti, drugače razmišljati.
Mogoče bo morala življenje zajemati z večjo žličko.
Trudim se tako živeti, da živim. V tem slogu sem se v petek odpravil na pot. Živim za trenutke. Na tej poti sem skoraj doživel prometno nesrečo, spregledal sem vozilo in v zadnjem trenutku ustavil. Po tem sem se še bolj zavedal.
Živi, Živi, na polno!
