Stop killing animals

Količina vode v jezeru se je naglo zmanjšala, tako je tudi zmanjkalo prostora za ribe. V ponedeljek sem na desetih metrih videl kakih dvesto dokaj velikih rdečeperk. Prizor je bil res lep, čeprav ribam ni bilo lahko. Takoj sem pomislil: parkrat vržeš palico pa imaš dobro večerjo. Potem sem se pa spomnil, da ne jem mesa. Ni pravično, da mora žival umreti zaradi mojega basanja s hrano. Vegetarijanstvo pa se mi še ni čisto vcepilo v glavo pa tudi do rib imamo ljudje hladnejši odnos, kot do kakšnih nam bližjih kopenskih živali npr. pes ali konj. Zato sem razumel svoje prvotno razmišljanje.

Nočem imeti trupel v sebi, je moj prvi odgovor, ko me vprašajo, zakaj ne jem mesa. Ljudje to težko razumejo. Ne predstavljajo si življenja brez te vrste hrane. V bistvu gre le za prehranjevalne navade. Če nikoli ne bi jedli mesa, si ga sploh ne bi želeli poskusiti. Sem proti vsakem ubijanju, mučenju, posiljevanju, uničevanju. Kar delamo živalim ni pošteno. Razumem mesojede živali, mislim pa da smo ljudje na neki višji stopnji in nam ni treba ubijati.

Ubijamo se pa celo med sabo. Nasilje je v vseh nas, a se preprosto moramo odločiti, da tega ne počnemo. Odločitev vemo, da se ni lahko držati pa tudi težko je, če zrasteš v okolju, kjer zelo dobro spoznaš nasilje. Moramo izkoreniniti zmožnost ubijanja, ki je v nas. Naj bo samo mir in ljubezen povsod.