sreda, 13. avgust 2008

Svetovanje ni mačji kašelj

Svetovanje je zelo zanimiva stvar. Nekaj da človeku, tako storilcu kot žrtvi. Svetujem glede naložbe, glede denarja, glede kariere, podjetništva pa tudi kaj glede osebnega življenja. Odvisno, kaj stranka oziroma prijatelj potrebuje.

Osebo moram spoznati. Moram vedeti njene cilje in zmožnosti. Količino samozavesti in znanja. Lahko ji dam tisto, kar hoče. Kar noče, ne morem. Lahko ji predlagam svetlečo kariero v vodstvu velikega podjetja ali naj ustvari kakšno svoje podjetje, od katerega bo služila tudi, ko ne bo delala. Lahko ji pokažem pot. Stranka se potem lahko odzove, da to ni zanjo. Lahko tudi postavi blokado pred mojim govorjenjem, da je tega vsekakor zmožna. Ljudje smo različni.

Poskušam jo spet spomniti na cilje, na sanje. Potem je odvisno do reakcije stranke, lahko joka, da ne more, lahko pa je preprosto trmasta. Če ne gre drugače nadaljujem z drugimi bolj pasivnimi načini popravljanja finančnega stanja oziroma izpolnjevanja življenjskih ciljev.

Vsem ne svetujem istega, niso vsi za vse, a to moram preveriti. Če za svoj blagor niso pripravljene pljuniti v roke, nimam kaj. Nočejo napredovati v službi, nočejo se dodatno izobraževati, tako da dobijo še kakšno šolsko diplomo ali pa znanje s tečajev in iz prakse. Mislijo, da s svojimi hobiji ne bodo mogli zaslužiti. Težko je. Svetovanje lahko postane mukotropno.

Najhuje je z največjimi pasivneži. Potrebno je na sploh poskrbeti za srečo in zadovoljstvo in denar sam po sebi ni tako pomemben, a nekateri ljudje ne poskrbijo za osnovne stvari. Ne priskrbijo si niti povprečne službe niti povprečnega zaslužka. Že nekaj let se niso zanimali o prostih delovnih mestih, o lastnem napredku, znanju, možnostih. Ob tem so se samo pritoževali nad vsem, kako je naporno.

Niso poskrbeli za svoje otroke, ki bi brez njihovih rednih prihodkov lahko ostali brez strehe nad glavo. Ne morejo si privoščiti kolesa ali morja kot drugi otroci v šoli. Otroku to škodi pri odraščanju. Takim ljudem je velikokrat dobro pritisniti na rano, izcimiti iz njih nekaj čustev in poskušati narediti reakcijo oziroma akcijo.

Vsaj poskrbi za varnost otrok, kaj če se ti kaj zgodi. Ne maraš službe pa ne iščeš druge, ni logično. Si ne želiš iti z družino na morje? Z ženo se bosta ločila, če bo šlo tako naprej. Avto se ti zdaj pokvari, spet kredit, kdo bo pa otroku kupil zvezke. Načrt bova naredila zdaj in ga začela izpolnjevati. Dolgoročnega in kratkoročnega.

Vse je mogoče, samo zaželeti si moraš in v to verjeti.