Večinoma ljudje razmišljajo o stroških, dražitvah, cenah, porabi. Malo jih razmišlja o tem, kako zaslužiti več, vsaj niti približno ne toliko kot o porabi. Ta je glavna stvar bodisi z namenom, da se jo poveča, bodisi z namenom, da se jo zmanjša.
Načinov kako potrošiti denar je preveč in je neko lahko, sproščujoče delo, saj nam ga povsod preprosto jemljejo iz rok in nas zasuvajo z načini, kako ga porabiti.
Spet drugi razmišljajo, kako ga porabiti čim manj. Kupujejo cenejšo hrano, jezijo se nad podražitvijo vrtca, vozijo avtomobil samo, ko je res potrebno. In potem razmišljajo, koliko so privarčevali tisti mesec, če so kaj, in upajo na boljše čase.
Kateri imajo prav?
Najboljše je nekakšna sredina. Med izjemno previdnostjo pri porabi in prevelikim zapravljanjem. Težko pa jo je najti oziroma se je držati.
Še bolje pa bi bilo na odhodke sploh ne gledati, je pa tako, da si to večina ljudi ne more privoščiti. Kot prvo si ljudje morajo urediti, da imajo fleksibilne prihodke, da se ti lahko spreminjajo, ne pa da bodo v naslednjem desetletju isti. Potem je potrebno pozabiti na odhodke in se skoncentrirati samo na prihodke.
Če energijo vlagamo v zmanjšanje odhodkov bomo prihranili 50, 100, 200 eur. Če pa to energijo vložimo v povečanje prihodkov, so pa številke 500, 1000, 2000 eur.
Razlika je očitna.