Brez kave ni posla. Pa še res je. Posrečena trojka smo se v soboto popoldne iz Ljubljane odpravili po nakupih na Črni vrh nad Idrijo. Kupovali smo avto za prijateljico, jaz sem bil šofer, s sabo sva pa imela izjemnega poznavalca avtomobilov. Pregledamo avto, malo ga preizkusita in stopimo v hišo. Zunaj je bilo namreč kar mrzlo.
Vsedemo se v kuhinji. Lastnica avtomobila malo čudno gleda in nič ne reče, kot da je razmišljala, če bi kaj ponudila ali ne. Sem že mislil, da bo in da bom spil eno kavo, pa nič. Kar nič. Niti soka, niti vode. Sem že hotel sam kaj reči, preprosto sem navajen, ko kam pridem, da rečem, kaj bi. Pa sem se zadržal. Danes na idrijskem ne bo kave, sem si mislil.
Potem se nekaj pogajajo za ceno in se niso mogli uskladit..50 evrov in nič več ni spustila družina, ki ni ponudila kave, avto tudi ni bilo kaj posebnega in smo šli. Nič od posla. Tako je to. Če ni kave, ni biznisa.
Obstaja pa mesto, kjer vedno pustijo skodelico kave več (fildžan viška), nikoli ne veš, če kdo pride mimo, tako vsaj pravi pesem skupine Zabranjeno pušenje... poslušajte za katero mesto gre..
To je nek drugi kraj, drugi čas in drugi ljudje..
