Si star okoli 20, študiraš in vse kar imaš izkušenj za sabo je delo v proizvodnji? Ne skrbi, jaz sem bil na istem. Kar ne pomeni, da si na dobri poti. Če boš tako nadaljeval, lahko zaideš v resne težave. Si že slišal za diplomirance, ki dve leti čakajo na službo in pošljejo 50 prošenj na mesec? Kot podjetnik vem, da je pošiljanje teh pisem kar investicija. Enkrat sem jih poslal naslovljenih direktno na direktorje podjetij več kot 500, a niso bile prošnje. Nikogar nisem prosil, opozoril sem nase. Hočeš? Nočeš? Ok. Ni treba.
Nekaj vsekakor delajo narobe. Res je.. Začelo se je veliko prej in zdaj je to težko popraviti. Prava muka. Po nekaj letih, ki so se zdeli večnost, premetavanja papirjev na dolgočasnem faksu me zdaj nihče ne vzame v službo. Kako naj živim? Se vprašajo.. Na avto in stanovanje niti ne morem pomisliti. Kariera, kaj je to?
Kdo bi te sploh vzel v službo, pomisli. Boš res lahko delodajalcu priboril tistih 1000 evrov? Toliko že, a mu boš moral nekajkrat več, da ti bo on plačal teh tisoč. Bi sebe zaposlil v svojem podjetju? Zakaj ne in zakaj ja. Ko boš razumel delodajalce, boš mogoče znal bolje ravnati.
Torej veliko časa nazaj se je vse skupaj začelo. Prav zdaj, ko si star okoli 20, se je začela kepa problema spreminjati v veliko snežno kroglo. Opazil jo boš šele čez nekaj let. Začni zdaj!
Si se vprašal, zakaj imaš do sedaj samo izkušnje z delom za tekočim trakom? Zato ker si zrasel v takem okolju. Povsod so sami fabrik majstri. Sorodniki, sosedje. Pozimi jih težje vidiš, ker je tema, ko gredo v službo in je tema, ko počasi utrujeni prihajajo domov. Poleti jih boš mogoče videl večkrat. A veš, da oni celo življenje samo čakajo na vikend? Živijo za dva dni na teden, eni samo za enega?
Beži iz tega okolja, ne razmišljaj tako. Razmišljaj, kaj te veseli, kaj si želiš delati. Ne veš? Velika večina tvojih sovrstnikov ne ve. Žalostno, a žalost ne pomaga. Razmišljaj in raziskuj. Tudi razmišljaj, kako to spremeniti v delo.
Nauči se čimveč o tem, saj je to tisto, kar te veseli in začne pošiljati prošnje podjetjem, kjer bi lahko delal. Študent si še, nimajo toliko zahtev, da te vzamejo. Pokaži neko znanje in veliko željo. Želiš si delati tam, ker boš delal, kar te veseli in napredoval. Zaposlil se boš na nižjem delovnem mestu in se učil. Učil iz prakse. Do zdaj še nimaš toliko poznanstev, a če jih imaš kaj, jih izkoristi za pridobivanje izkušenj. Imaš prijatelje in sorodnike, oni še nekoga poznajo. Sicer pa pošlji dopise na ciljna podjetja. Pojdi na razgovor, še na tem področju si pridobivaj izkušnje. Kar naenkrat boš zamenjal tri podjetja, postal boš mojster na svojem področju in poznal boš veliko pravih ljudi.
Misliš, da boš po diplomi še imel težave z iskanjem službe? Podjetja bodo iskala tebe!
5 komentarji:
jaz ne bežim od tega okolja pa mi vseeno ratuje, ne mečem se ven in ne pošiljam prošenj direktorjem samo zato da vedo da obstajam...jaz obstajam brez njih...ne moramo biti vsi podjetniki, diplomiranci, doktorji...tudi tiste ki delajo v fabrkah rabimo...to ni nič sramotnega...in poznam ljudi ki tam delajo, ampak lahko ponoči vsaj spijo, ker se ne bojijo ali bodo šle delnice spet dol, ali bo stranka plačala za tisti projekt na katerem so vsaj tri ničle, da boš lahko pokril ves lizing in kredite ta mesec...
nič ni čisto res in nič ni črnobelo.. tole je spodbujevalni članek in upam, da je komu pomagal
naj ugibam..si učitelj v osnovni šoli..upam, da uživaš v svojem delu
Se definitivno strinjam! Meni se zdi eno totalno čudno razmišljanje že to, da gre folk na podiplomski študij zato, ker "ne bi šel še delat" .. in kr ene par takih razlag podiplomca sem že slišal.. hec diplome je pa itak slovenska kultura - starši večine današnjih študentov so še iz časov, ko se je z diplomo dejansko nekam prišlo in je pomenila neko varnost. Nič čudnega, da potem današnji študentje še kar verjamejo v ta scenarij... potem imaš pa diplomo v žepu in 50 prošenj na mizi, ki jih filaš v kuverte. Eh:)
kul je tudi ta kriza, da vsi naši starši, ki 30 let govorijo isto, pogruntajo, da ista služba celo življenje ni ravno varnost.. in da je dobro vmes tudi malo razmišljati
Objavite komentar