torek, 17. februar 2009

Prvi dan ProMarketa..

Po krepko neprespani noči sem moral biti že ob sedmi uri na Gospodarskem razstavišču, Promarket se je za obiskovalce začel dve uri kasneje. Komaj sem čakal ta dogodek, malo sem si ga drugače predstavljal, a me je navdušil. Zadolžen sem bil za delavnice, nekaj se moral pripraviti tehnike na začetku in paziti, da ni prišlo do kakšnih komplikacij.

Ja, jaz sem bil tisti neostriženi z idejo (posebna energijska pijača dogodka) v roki. Spil sem jih štiri. Vmes sem se še veliko sprehajal, ustavljal se na posamezni razstavnih prostorih in spoznaval ljudi. Predvsem slednje mi je bilo zelo všeč.

Spoznal sem, kaj je Promarket. Najbolj ga opisuje ravno beseda srečališče. Ljudje se srečajo, klepetajo, se spoznavajo, se predstavljajo, prodajajo svoje produkte. Tako razstavljalci kot obiskovalci so skupaj sklenili en poslovni krog. Letos in še naprej bodo poslovali med seboj. Vsi skupaj so en velik stroj, katerega vsi skupaj tudi podmazujemo z motornim oljem. Stroj se imenuje Promarket in vsi vemo, da bo vedno boljši, ker bomo vsi boljši.


Zdi se mi, da je danes še ni bilo toliko ljudi in da jih jutri verjetno pride več. Nekateri razstavljalci so tudi bili premalo aktivni. Mogoče bo jutri boljše. Tisti, ki so hoteli nekaj doseči z udeležbo na Promarketu, so svoj cilj mogoče dosegli že danes. Kdor je imel veliko željo, da se proda, se je prodal. In kdor je imel kaj prodati. Priložnost pa je še jutri in še pojutrišnjem.

Vmes sem malo skočil tudi do kongresnega dela. Predavatelji so tudi s svojim odnosom pokazali, koliko izkušenj so si nabrali v življenju. Bili so sproščeni in nasmejani, kar je zelo pomembno. To so ljudje, ki vsekakor uživajo v svojem delu, zato zdaj lahko razlagajo drugim, kako delati. Jutri bom še večkrat skočil do kongresa, saj se mi zdijo predavanja fenomenalna. Škoda, da se jih ne morem udeležiti, a pač ne morem biti na več mestih na enkrat.

Pridite jutri, ne pozabite svojih vizitk in se veliko pogovarjajte. Če me zagledate, me prosim pocukajte za rokav.