Ob tem se sprašujemo, kaj je funkcija vlade. Ali bodo vedno stavkajoči dobili svoje in bodo odločali na podlagi groženj sindikatov, komu dvigniti plačo in za koliko. Že prej je prišlo do napak. Sistem je bil slab. Stavke so začele padati kot domine. Vodstvo države je pokazalo strah pred sindikati, kar jih je okrepilo. Kot prvo ne bi smeli že prej dopustiti, da sistem ne bi bil dovolj dober. To so pa naši voditelji. Ni umetnikov z velikimi čopiči, vsi so samo otroci z barvicami. Zato je tudi slika taka, kot je. Kot drugo pa ne bi smeli popuščati glasu ljudstva. Ljudstvo jih je že volilo in jim mora verjeti. Ljudstvo niso ekonomisti in nimajo vseh izračunov, kaj je potrebno narediti, da bodo dolgoročno boljše živeli. Ko vlada posluša ljudstvo, jih izdaja. Ne potrebujejo vlade, ki jih posluša na tak način, ker bi potem državo lahko sami vodili. Torej z anarhijo.
Plače v javnem sektorju in zasebnem sektorju sta dva različna poglavja, a povezana. Država se mora pogajati skoraj z vsakim sindikatom posebej. Razlog je to, da se bojijo stavk. Jaz bi jim dovolil stavko, a bi se jim to poznalo pri plači. Naj potem kar stavkajo.
V javnem sektorju že pregovorno ni reda. Ljudje niso motivirani, da bi kaj več naredili in potem si lahko predstavljate, koliko se dela. Produktivnost je vprašanje. Produktivnost je lahko razlog za dvig plač. Ne more biti razlog, da se je povečal denar v proračunu ali pa da so se življenjske potrebščine podražile. Slednje je podobno dolgotrajnemu samomoru. Pri višku denarja pa je tako, da si mora država hraniti denar za slabše čase. Torej dragi sodniki, zdravniki, učitelji poskrbite, da boste več in bolje delali. Stavkali bi lahko zato, da se naredi sistem, po katerem bi lahko računali vašo produktivnost. To je seveda težko, morali bi ustvariti sistem, ki bi vas bolj motiviral za delo.Ne razumem, zakaj se plače v zasebnem sektorju določajo na podlagi nekih kolektivnih pogodb in glede na panogo. Tako določanje plač ima po mojem mnenju negativen učinek na gospodarstvo. Poskrbi za višjo brezposelnost in slabše poslovanje določenih podjetij. Podjetja bi morala sama določati plače. Trg mora delovati. Še najboljše je, ko si delavci sami določajo plače. Če se ti zdi, da v tem podjetju ne moreš več zaslužiti, greš drugam. Če obstaja sistem napredovanja, skušaš delati več in bolje.
Delavci se zberejo in stavkajo za petodstoten dvig plač. Ne zavedajo se, da zaradi tega eden od njih dvajset ostane brez službe. Zaradi njihovega skoraj neopaznega dviga plač sošolec od njihovega otroka ne bo mogel iti na izlet. Zagovarjajo socialno državo, delajo pa nasprotno. Če bi vsi delali za pet odstotkov več, bi lahko odpuščeni prišel nazaj v službo. Lahko bi tudi vsi zaslužili pet odstotkov več. A to je že druga zgodba, najlažje je stavkati in plačevati sindikalne članarine.
Plače se lahko določajo na podlagi produktivnosti in ne na podlagi inflacije. Plačo si mora določiti vsak sam zase.
